Zvonko Fišer, rojen 1949, je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, prav tam je opravil tudi magisterij in doktorat. Večino svoje kariere je bil državni (javni) tožilec, na koncu (2011-2017) generalni državni tožilec Republike Slovenije. Vmes je bil v letih 1998-2008 sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V letih od 1998 do 2019 je bil akademski učitelj na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je na vseh stopnjah predaval predvsem kazensko procesno pravo. Predaval je tudi na univerzah v tujini, n. pr. v Trstu, Firencah, Padovi in drugod ter na strokovnih in znanstvenih srečanjih.
V svoji profesionalni in znanstveni karieri se je ukvarjal predvsem z vprašanji kazenskega procesnega prava, materialnega kazenskega prava in kriminalitetne politike; posebej poglobljeno se je posvečal vprašanjem položaja in nalog organa pregona (javnega ali državnega tožilca) v kazenskem postopku in v pravnem redu ter v družbi nasploh.
V revijah ter strokovnih in znanstvenih publikacijah doma in v tujini ima objavljenih veliko število prispevkov z zgoraj navedenih področij. Pri veliki večini je samostojen avtor, v nekaterih pomembnih in obsežnih publikacijah (komentarji zakonov, učbeniki) pa soavtor skupaj z drugimi sodelavci.
2. sekcija: Ko prekrškovno pravo postane žrtev populizma
• Ali je poškodovanje tuje stvari res le prekršek
Predavatelj kritično obravnava odločitev zakonodajalca, ki je z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUJZV) spodnji del kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 (poškodovanje do vrednosti 500 evrov) spremenil iz kaznivega dejanja v prekršek. Po predavateljevem stališču je zakonodajalčevo ravnanje nedopustno, saj je poškodovanje tuje stvari kaznivo dejanje, in ne prekršek.